Možgani na zatožni klopi

Image
Renata Salecl

Možgani na zatožni klopi

Kako na sodišču obravnavati človeka, ki naj bi spolno zlorabil otroka zaradi vpliva agresivnega možganskega tumorja? Kako delujejo sodnikovi možgani, ko se odloča, kakšno kazen bo izrekel obdolžencu? Kako obravnavati mladoletnike, če nam nevroznanost dokazuje, da se njihovi možgani razvijajo počasneje? Ali bomo v prihodnosti lahko raziskali vsak zločin s pogledom v človeške možgane? Ali je naša svobodna volja le iluzija, za katero se skriva dobro naoljen nevrološki mehanizem?
Kupite knjigo
Knjiga obravnava najbolj vznemirljiva vprašanja, ki jih odpira raziskovanje možganov v pravu in kriminologiji. Razmišljanja avtorjev o nevroznanosti, pravu in kriminologiji se prepletajo z uvidi v filozofijo, psihologijo, kognitivne vede, psihoanalizo ter kazenskopravno teorijo in prakso. Avtorji se posvečajo vprašanju, ali je človek v svojih odločitvah in dejanjih svoboden, in kritično predstavijo razlage, ki iščejo izvor zločina v možganih prestopnikov. Knjiga pojasnjuje, kakšno vlogo igrajo dokazi s področja nevroznanosti na sodiščih, ter na drugi strani razkriva dognanja o pasteh pri sodnem odločanju, ki jih odstirajo kognitivne znanosti. Dotika pa se tudi povsem pravnih problemov, kot so zagate z ugotavljanjem, kaj je v storilčevi glavi v času izvršitve kaznivega dejanja, in z vplivom duševnih motenj na kazensko odgovornost v mednarodnem kazenskem pravu.

Avtorji z zanimivimi primeri in ugotovitvami številnih raziskav bralca seznanijo z vplivom nevroznanosti na različna pravna področja, obenem pa kritično opozarjajo na posledice, ki jih prinaša raziskovanje človeških možganov. Knjiga je zanimivo branje tako za pravnike kot tudi laike, ki jih zanimajo obravnavana področja.

»V studio je bila povabljena Renata Salecl, avtorica knjige, Človek človeku virus in Strast do nevednosti, ki je izšla v času Slovenskega knjižnega sejma. Ponavadi strast povezujemo z znanjem, z neko zvedavostjo. Danes velikokrat slišimo, te informacije me ne zanimajo, jaz ne morem več slediti, ker sem potem le slabe volje. Težko pa se identificiramo z nekom, ki ne sledi pravilom, ki jih zahteva od nas.«

Uršula Ana Mrežar, Televizija Slovenija


In The Media